Spustimo se v plitvo vodo v zalivu, kjer se nahaja potopljena ladja Lina. Naredimo podvodni test, se preštejemo in jo mahnemo proti globini po sredini zaliva, kjer se pred nami iz temne modrine prikaže visok premec. V vrhu premca nas ponavadi v odprtini za sidro pozdravi velik ugor, toda danes ga ni bilo, verjetno se potepa po prostranosti ladje. Leseni deli ladje so v glavnem strohneli, ostalo pa je jekleno ogrodje, zato lepo vidimo v notranjost ladje. Spustimo se po levem boku ladje in ob lepi vidljivosti vidimo ladjo do kabine. Kabina se nahaja na 40 metrih in na kabini se še vidi ostanek dimnika, ki je že kar lepo poraščen. Jate rib se vijejo okoli nas in tukaj pri kabini se razdelimo v dve skupini. Prva skupina se poslovi in v levem loku po 40 metrih zavije za kabino, od koder vodi pot v strojnico, kjer je lepo viden parni stroj in kotel. Vendar njihov načrt je občudovati barko od zunaj in pričakati na tej globini vrnitev druge skupine, ki jo mahne z menoj naprej proti krmi. Vidljivost se zelo poslabša na le nekaj metrov in voda se ohladi pod 11 stopinj. Polni pričakovanja zagledamo kovača, ki nam polepša dan. Za trenutek ne vemo, ali on opazuje nas ali mi njega, vendar se poglobimo dalje. Rob krme, ki se nahaja na dobrih 50 metrih ni nič posebnega, tudi življenja tukaj več ni. Morda zaradi slabe vidljivosti ali rahlega toka. Včasih sem zaide tudi kakšna večja riba, toda danes je prazno. Spustimo se do propelerja, ki je na 53 metrih zarit v pesek, dno pa se še vedno strmo spušča v globino in vidljivost se čudežno izboljša.

Čas je za našo vrnitev, okoli nas se sliši le šumenje regulatorjev in mehurčkov. Počasi drsimo navzgor ob desnem boku in kmalu se odpre pogled na ladjo, kot da smo prišli iz goste megle na hrib, obsijan s soncem. Rob meglice je lepo viden nad spodnjim delom ladje in veliko prijetnejši občutek je, ko se ti vidljivost poveča na več kot 20 metrov.

Opazimo prvo skupino, ki se pase po palubi nad kabino, od koder je čudovit razgled v notranjost. Z močnimi lučmi posvetimo v notranjost in tovorni del zaživi v svoji barvitosti. Plavamo pod jeklenimi okvirji ob kabini in pri koncu kabine se poglobimo skozi veliko luknjo v sam tovorni del. Tovorni del je prazen, vendar v notranjosti naletimo na lepe škarpene, liste ter čarobno notranjost, ki jo popestri naš prijatelj ugor v vsej svoji veličini. Plaval je namreč pod nami in nas vodil v zgornji del proti veliki odprtini, kjer se od njega poslovimo in se dvignemo na palubo. Ozremo se še enkrat nazaj proti jamboru, kjer visijo ostanki ribiških mrež, okoli njih pa se igrivo vrtijo jate rib. To je tisto, kar se ti vtisne v spomin in komaj čakaš, da zunaj izpoveš svoje občutke.

Po ogledu ladje zaplavamo levo v steno, kjer ne manjka drobnega življenja. Počasi se dvigujemo od steni desno v zaliv, kjer je globina vedno manjša in pred nami se igrivo lovijo hobotnice. Nadaljujemo s plavanjem v zaliv. Po 5 metrih in malo levo od sredine zaliva se približamo podvodni votlini. Vhod straži velika škarpena in sipa nas pospremi naprej v votlino. Igra svetlobe pri stranskih rovih in mešanje hladne in tople vode naredi poseben čar. V notranjosti votline je globina le 3 metre in dviga se prav do gladine, vendar smo žal z obratom proti izhodu dvignili mulj in zmanjšali vidljivost. Zaplavamo iz votline in kmalu zagledamo sidro naše ladje, kar nam da vedeti, da končujemo še en čudovit obisk na Lini. Še se bomo vrnili.

Lokacija je odlična za potapljanje, žal pa si ladjo zaradi globine lahko ogledajo le potapljači z naprednimi kategorijami. Ostali, ki imate licenco samo do 18 metrov globine (torej začetni potapljaški tečaj), si lahko ladjo ogledate le s te globine in se raje takoj podajte v steno, ki se nahaja na levi strani ladje oziroma vaši desni, v kolikor gledate v premec. Stena je zelo lepa in bogata z življenjem, saj ima malo obiskovalcev. Pustite se presenetiti.