Podvodni svet je bil čudovit. Grebeni in labirinti sredi odprtega morja, okoli nas pa velika modrina, ki je preko robov segala globoko v skrivnostno temo. Počutili smo se nelagodno in se vedno bolj ozirali na odprto po velikih sencah, ki pa jih žal ni bilo. Velika jata tun, skrita želva in kanjon je bilo vse od velikih pričakovanj.

Ladja se premakne južneje, mi pa ob palačinkah nabiramo pogum in moč za naslednji potop. Zaželeli smo si malo ohladitve in ladja se sredi ničesar, kjer ni videti obale, ustavi. Pod nami globoko morje in željni po ohladitvi nekaj vročekrvnih kopalcev skoči v morje.

Le nekaj trenutkov mine, ko smo vsi na nogah in besno iščemo svoje podvodne fotoaparate. Približala se nam je skupina treh velikih oceanskih belih morskih psov. Plavutke okoli ladje, mi pa pogumno poskačemo v vodo in se s fotoaparati podimo za njimi. Vsem je bilo v oblekah malo toplo in nelagodno.

Noro doživetje - plavanje z belimi oceanskimi morskimi psi. Nihče ni želel biti prikrajšan za kaj takega, zato je na ladji ostala samo posadka. Zbrali smo se v skupino in okoli nas se je podilo okoli pet do šest orjakov, velikih okoli treh metrov.

Spoznali smo, da je to krotka žival in da je bil strah, ki smo ga dobili pred televizijo, odveč. Lovili smo se z njimi, plavali za njimi in oni za nami. Občutek smo imeli, da smo kakor otroci, ki se igrajo v peskovniku in nihče ni pokazal strahu, razen morskih psov, ki so se izogibali dotikov, sicer pa se morskih psov ni priporočljivo dotikati, saj s tem posegamo v njihovo življenje. Običajno po taki izkušnji zamenjajo lokacijo. Povzpeli smo se nazaj na ladjo in odpluli proti novi lokaciji. Spomini so čudoviti in nikoli ne bomo pozabili tega doživetja.

Sledil je drugi potop in občutek, da nas nekaj velikega zasleduje, nas ni varal. Cel potop sta nas spremljala dva velika ljubljenčka in ko si se ozrl nazaj, sta hitro izginila. Ostale lepote so izgubile svoj čar. Ah še en napoleon, ah murena in ostale ribice ... kje je že morski pes.

Po odličnem kosilu smo se odpravili na tretji potop in zavedali smo se, da smo v osrčju tistega, kar smo si želeli. Močan tok, bogate stene in teren, ki ga nikoli ne pozabiš, to je St. John pri Sudanski meji.

Dan se prelevi v romantičen večer, sonce zaide in mi se odpravljamo na nočni potop. Malo s strahom gremo v osrčje, kjer mrgoli morskih psov različnih vrst. Beli oceanski, beli grebenski, sivi morski pes ...
a več o tem prihodnjič.